Metafizične lastnosti mineralov
Kristali so mnogo več kot le lepi okraski. So mogočni energijski prevodniki, način, na katerega krepijo energijo, pa je odvisen od njihovih čudovitih barv, oblik in vključkov (primesi, ujetih v kristal). Kristali povečajo energijo skozi t. i. proces piezoelektrike (električnega naboja, ki nastane zaradi pritiska pri deformaciji nekaterih kristalov), zato se kremeni, mikrouravnoteževalci in piezoelektrični kristalni senzorji dandanes uporabljajo tako pri bolnišničnem diagnosticiranju kot pri samem zdravljenju.
Večinoma si kamne predstavljamo kot nekaj mrtvega, konec koncev jih uvrščamo med »neživo naravo«. Vendar pa celo del strokovne javnosti to postavlja pod vprašaj – za metafizično kristali tako veljajo za žive. Nek ameriški učbenik Chemistry, Matter, and the Universe življenje definira kot »vzorec vedenja, ki ga opazimo pri kemijskih sistemih, ko dosežejo dovolj zahtevno obliko kemijskih spojev«, Backster (znan po eksperimentih, s katerimi je skušal prodreti v čustva rastlin), pa je zapisal, da »vse kaže, da se sposobnost čutenja ne zaustavlja na celični ravni. Vse mogoče stvari, ki smo jih so sedaj dogovorno imeli za nežive, bo očitno treba na novo ovrednotiti«.
Nekatere od lastnosti živih bitij – da jih obdaja avra, ki po smrti izgine, da se že v začetku formirajo v tipično obliko, ki raste in se razvija, da se jim manjše poškodbe celijo, da se odzivajo na okoliške dražljaje, da imajo spomin – najdemo tudi v svetov kamnov.
Kamnine imajo jasno vidno avro, po njihovi »smrti« (ko se kamnina začne lomiti in spreminjati v prah), pa ta izgine. Energija, osnova vseh oblik življenja, torej v kamnih le drugače vibrira.
Sile, ki vse organizme formirajo v določeno, samosvojo in prepoznavno obliko (morfična polja), delujejo tudi na formiranje kristalov. Zaradi njih se ploskve in koti posameznih kristalov razlikujejo, različna pa je tudi njihova velikost. Procesi transformacije, skozi katere lahko preide en mineral v drugega, potekajo celo v najčvrstejših stenah.
Kadar povsem razvit kristal poči ali pa del njega celo odpade, se razpoke, če ima na voljo talino, lahko zacelijo. Odpadli del kristala se lahko celo ponovno formira.
Stare kulture so verjele, da je kamne možno programirati. Podobno je bilo prepričan tudi Tesla, ki je menil, da predvsem kristali, ki vsebujejo silicij, na nek nam še nerazumljiv način živijo, in da »kristali vsebujejo čisto evidenco formativnega življenjskega principa«. (Silicij je tudi v računalniških enotah nosilec spomina!)
Tradicionalno so kamnom pripisovali veliko večje moči kot pa le estetski učinek. Kamnom so pripisovali vse od zaščite pred uroki, sposobnosti zdravljenja, iniciiranja plemenitih lastnosti, pa tudi, da lahko nekomu, ki ima do njih neprimeren odnos, prinesejo nesrečo.
Dandanes najdemo mnoštvo avtorjev in načinov, kako uporabljati kamne za zdravljenje, prinašanje sreče, odvračanje nesreče, privabljanje obilja ipd. Načinov za izbiro »pravega« kamna je več, med najpogostejšimi pa so:
- izbira glede na astrološko znamenje,
- izbira glede na element, ki mu kamen pripada (energijo),
- izbira glede na simboliko barv,
- izbira glede na barvno ujemanje s čakrami,
- izbira glede na tradicionalne uporabe,
- izbira glede na obliko kamna,
- izbira glede na način uporabe kamna…
Pogosto se kombinira tudi več načinov izbire.